Sedim
položena kot kamen
v tišini črnine,
v pisanju radovedne zgodbe,
ki ji nikoli ni konca ne kraja.
Kako naj se kosam s takšnimi intelektualci,
ko pa sproti popravljam vsako drugo besedo,
kako naj napišem, da se vrtimo v stalnem ozkem krogu
ene pesmi življenja na milijone načinov?
Tega danes nihče rad ne bere,
ne tisti med prvimi,
ne tisti, ki sosopiha nekje meni sličen
blizu zadnjih korakov.
super bh in zelo resnična ampak vsaj dušo si olajšamo če kaj napišemo
To pa imaš prav Mojmir, dušo se s tem olajša.
Lp, hope
Hope, fajna.
Ma tudi intelektualci morajo popravljat ; )
Popravi le še vejico: ... ne tisti, ki sosopiha ...
Lp, Mezopotamsky
Všečna Hope,
ti pišeš zelo dobre pesmi:)
Lp, Lea
Dobro jutro obema
Lea, meni so zelo všeč tvoji haikuji.
Mezopotamsky, bom popravila, hvala.
lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!