ne boš rekla

da ni bolelo

takrat prvič

še kako je tisoče hijen

sikalo

v tvojih vzbrstelih prsih

še kako si lovila

sinhrono dihanje

v svojih prebodenih pljučih

če mogla bi takrat vzleteti

bi  te rana odvrgla

tam nekje sredi sahare

kjer bi si v samoti zadajala

še zadnje tulce krikov bolečine

ne boš rekla

da ni bolelo

takrat drugič

še kako je na tisoče mravelj

gomazelo

v tvoji desni in levi hemisferi

še kako si izpraševala

neprizemljeno vest

v svoji krvaveči duši

toda zdaj še bolj kot prvič

nikoli ne boš pozabila velikih

pretresenih otroških oči

ki so hlipale za svojim očetom

če mogla bi prestreči ves ta film

bi se začela scena spet s prvim jokom

tam nekje v hišici ob gozdu

kjer bi te v koleseju zaobšli

vsi ti ognjeni zublji nebesnih puščic

ne boš rekla ...

spominčica