počasi korak za korakom
kot potepuški pes
ki mu ponudiš smrdljivo klobaso
hodim po žerjavici
peče
skeli
podplati gorijo
a ne odneham
moram iti do konca
moram
a kaj ko je toliko
gorečih ovir
ovir ki letijo pod moje noge
nekatere preskočim
druge me opečejo
a vztrajam
opeklin sploh več ne čutim
na kraste ki odpadajo
nastajajo nove
in krog se ponavlja
iz dneva v dan
iz meseca v mesec
iz desetletja v desetletje

jebi ga takšno je moje življenje

Mojmir