Pogled z obzidja
za precejeno sled dotika oddaljeno
popoldne
pijansko navlečeno čez obledelo horizontalo
v pomečkanem srajčnem žepu tihotapi celo nebo
ali pa trepetavo miluje pozabljeno besedo
en sam otroški vzklik nižje
ljudje
hiše
drevesa
v najožjem hlačnem zavihku presušenega granita
popoldne
povsem zastirajoče
brez vonja
brez otipa
le za kamnito večnost vstran
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 17. 08. 2011 ob 08:35
- Prebrano 882 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 269.79
- Število ocen: 7
