Predaleč
Poglej se,
kako sediš
v tistem naslonjaču
in razteguješ hrbtenico,
da bi prekrila svojo majhnost.
Natikaš temna očala
in temna oblačila
in ukrivljen nasmešek na usta.
Govoričiš (sicer pametne reči),
in zanikaš čustva.
Racijo prelivaš v poslušalce
in jih presojaš (čeprav to podcenjuješ)
po inteligenci.
Kdo bo sodil?
Polniš me s strahom
in zaničevanjem
do same sebe
in se nato neopazno
zadovoljno namuzneš.
Pot mi zamaka pulover,
ko odrinem stol
in začnem odhajati.
Še bolj se zravnaš
in trdno stisneš ustnice.
˝Ne rabim ljubezni˝
kričiš
in usihaš
pred mojimi očmi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MOMO
- 15. 08. 2011 ob 23:38
- Prebrano 662 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 287.3
- Število ocen: 7
