Jutro,ujeto za rep.

Male zverinice so ga

s svojim smehom privlekle

za kozjo bradico  iz tople dupline.

Pogled poboža angelske obraze-

trije gumbki na dimnikarjevi srajci,

ki imajo svoja imena.

S kamenjem zaspančkov zasutimi očmi,

skozi ozke špranje objamem stvarstvo.

Zelen je svet!  Živo zelen!

Še najbližja zvezd je živo zelena!

Opazim da je nebo pozabilo

kosme vate v svojih ušesih

in da se jablana pred hišo

ne zmeni kaj prida zame.

Leno mi pomežikne s svojimi listi,

ne pusteč se motiti

pri svoji spokojni mantri.

Kot majava prekla,

ki se bo ravnokar prevrnila,

loveč ravnotežje oddrsim do hladilnika

in si z zarjavelim ključkom za ribe

volčje lačen odprem konzervo dneva,

z rokom uporabe do štirindvajsete ure.

"Dobro jutro in dober tek, Hovk."

Hovk