Forum

KNS Sarajevo, tretji dan

Z našo novo prijateljico Aido Šećić, ki živi v Sarajevu,  smo se zjutraj podali na raziskovanje zgodovine Baščaršije. Ogledali smo si pravoslavno, katoliško cerkev, katedralo in džamijo -   ženske pokrite z rutami in moški v dolgih hlačah, kot je treba. Poslikave notranjosti džamije brez človeških figur, z arabsko pisavo in arabeskami, dajejo notranjosti posebno veličino in s toplino preprog za moljenje na tleh, je to prostran prostor za premišljevanje, kjer se ustavi čas (zaželela sem si, da bi imela neomejeno časa za to raziskovanje pisanega koščka, ki v malem predstavlja mešanico kultur in narodov Sarajeva). Aida nam je pokazala tudi TURBE sedam brači - to je grobnica s posebnimi zamreženimi okenci, ki imajo režo za kovanec. V mislih izrečeš željo, vstaviš kovanec, nato pri vsakem okencu izrečeš svojo "molitev", in ko končaš (po starem verovanju) tiho nadaljuješ pot, prve besede, ki jih slišiš na ulici, so povezane s tvojo željo, le še sporočilo moraš razvozlati.  Ogledali smo si tudi Kuču sevdaha - simpatičen muzej z njihovo glasbo in izvajalci. In spet hitenje proti prireditvenem prostoru, do hotela Radon plaza. 

Ob 13. uri se je kot drugi dogodek tega dne odvila krstna predstavitev pesniške zbirke DITIRAMB, tretje pesniške zbirke Senade Smajić (naše Breze), prve njene zbirke, ki je izšla v rodni BIH in za katero je prejela priznanje "NOVOSARAJEVSKO PERO-2011 v kategoriji "bh. književna dijaspora". Knjiga je resnično poslastica za bralce poezije - z značilno Senadino simboliko in izpiljeno poetiko. Zelo priporočam v branje - knjigo lahko naročite tudi pri Brezi (se mi zdi skoraj zagotovo). Knjigo so pospremili na pot poleg Senade še recenzent Željko Perovič ter Jure Drljepan in jaz z nekaj poudarki o doživljanju Senadine poezije ter Dani Bedrač s pesmijo o puščavi. Kratka, jedrnata in učinkovita predstavitev, vsaj po mojem mnenju (in posplošenem reku, da je manj lahko več). Senada je bila kot dobitnica priznanja seveda deležna tudi veliko medijske pozornosti (časopisi, TV) in blestela je - od sreče, da je njena knjiga izšla v tem prostoru in v takem vzdušju. Še enkrat: iskrene čestitke, draga naša Breza!

Sledila je okrogla miza o mednarodnem sodelovanju in možnih povezovanjih prisotnih združenj, zavodov in drugih organizacij iz različnih držav ter o skupnih interesih in idejah za nove "Duhovne konekcije", kot se imenuje letošnji zbornik KNS 2011. Izšel je v nadaljevanju, z maratonskim branjem prisotnih avtojrev. Avtorjji smo izvode knjige kupili, da bi podprli festival, saj kljub petletnemu delu še niso prejemniki kakih državnih sredstev (spet podobnost s pesem.si, ki vsakič pade na državnem razpisu). Projekt, ki ga poganja entuziazem. Združuje preko deset držav. Vse višja kvaliteta objav, sodelujočih, predstavljenih literarnih poti. Cene, tudi knjig, pa so v Bosni za nas ugodnejše, pravzparav prepolovnjene.

Kakorkoli: na prireditvi je nastopilo preko 80 pesnic in pesnikov iz 10 različnih držav, vmes smo prisluhnili odličnim avtorjem (Petru Andreju, Janiju Kovačiču, Adiju Smolarju, Daniju Bedraču in Katarini Juvančič in Dejanu Lapanja, ki sta bila tudi  za nas iz Slo pravo čudežno glasbeno odkritje), ki prirejajo Kantfest. Vmes so podelili tudi nagrade:

Peter  Andrej (SLO) za Kantfest, ki že vrsto let sodeluje s KNS in povezuje literaturo z glasbo, Elma Velić z novoizšlo zbirko kratkih zgodb U sazvježđu snova je prejela priznanje "NOVOSARAJEVSKO PERO-2011 u kategorija "mladi autori"), ter Senada Smajić (SLO) z zbirko DITIRAMB, "NOVOSARAJEVSKO PERO -2011 v kategoriji BIH diaspora.

Po slavnostni podelitvi so se branja nadaljevala dolgo v večer. Ker sem spremljala že veliko takih prireditev, lahko potegnem tudi tole črto / ki velja tako za domača, kot mednarodna branja / nekateri avtorji, ki jih resnično zanima, kaj pišejo drugi in pa tudi tisti, ki jih to zanima bolj z uredniškega stališča ali pa še tretji, ki to počno zaradi nekakšne solidarnosti (če vi poslušate mene, bom tudi jaz vas), obstajajo avtorji, ki nikakor niso v manjšini, in ki pridejo na prireditev (če jim uspe zadeti pravo minutažo) kakih 10 minut preden nastopijo, nato nastopijo (praviloma si vzamejo več prostora od tistih avtorjev, ki spremljajo prireditev daljši čas) in po nastopu zapustijo prizorišče in se posvetijo kakim zanimivejšim rečem (npr. druženje v bifeju). Spraševala sem se za možna ozadja in (končno v Sarajevu, čeprav bi seveda lahko že prej in drugje)  prišla do tehle zaključkov: ti avtorji so: ali tako dobrodelno naravnani, da želijo drugim samo dajati, ne da bi za to kaj prejemali ali pa se imajo za tako dokončno izdelane, da ne potrebujejo za svoj razvoj nobenih drugih motečih elementov v obliki  pisanja kolegov in morda celo, a v to dvomim, se sramujejo svojega pisanja in se želijo čimprej skriti in pozabiti na nastop. Skratka, ponovno se nekako izkaže, da glasno branje in poslušanje nikakor nista sorodni dejavnosti. In kdor rad veliko glasno bere, ne zmore veliko tiho poslušati. 

Da ne bom končala s pametovanjem in osebnim pogledom na zadeve, naj povem, da smo se po maratonski prireditvi preselili v 15., vrtljivo nadstropje hotela Radon plaza z razgledom na nočno Sarajevo, se posedli za mize k večerji in si izmanjali kontakte, vtise, se objemali ob slovesu od množice novih prijateljev, ki smo jih spoznali skozi predstavitve, pogovore, ob kavi, potepanjih, razmišljanjih in ne nazadnje, skozi besede v zborniku Duhovne konekcije.

Meni so bili KNS zanimivi, pestri, topli, s širokimi obzorji in pogumnimi zamahi v prihodnost. In seveda: hvala organizatorjem - izjemno dobro ste izpeljali 5. novosarajevske književne susrete 2011. Prvič sem jih obiskala. In veliko pesem.si-jcev tudi. Za to bi se rada še enkrat zahvalila naši Brezi in Juru, brez katerih ne bi imeli čudovitiih in dovršenih prevodov naših del (ki marsikdaj še nadgradijo originalne stvaritve), in seveda tako ne bi mogli nastopati na teh srečanjih.

Vesela sem, da sem spoznala tako veliko novih prijateljev, Aido, Milico, Donjo, Idriza, Velida, Vezuva, Ibrama, Mersido pa tudi naše Iztoka, Mareta ... Sarajevo je pravi kraj, kjer se vsemogoči ljudje in kulture lahko prepoznavajo in zavibrirajo v nekem novem sozvočju.

Lp, Ana

 

 

Lea199

Poslano:
15. 08. 2011 ob 21:40
Spremenjeno:
22. 08. 2011 ob 17:29

Lepo, da sem imela možnost pokukat v dogajanja v Sarajevu.

Hvala!

lp, Lea

Zastavica

breza

Poslano:
22. 08. 2011 ob 17:29

Hvala ti, Ana, na čestitki in lepim besedam!  Sem prepričana, da nagrada, ki sem jo dobila, delno pripada tudi tem portalu,  vsakemu posameznemu članu in tudi JSKD RS, ker brez vaše odprtosti  bi bilo zelo težko vzgajati moje pesniške otroke v maternem jeziku. Hvala, vsem skupaj!

 

Lp, breza

Zastavica

Komentiranje je zaprto!