Čeprav z zamudo, naj končam zamišljeno reč.

Ne morem mimo jutranje vožnje s taksijem na Baščaršijo. Počutili smo se kot v videoigrici, naš mladi taksist je menjaval pasove od desnega na srednji, levi, nato spet srednji, desni ... I tako pet, šest puta. Da ne govorimo o izjemni bližini sovozečih vozil. Res adrenalinska vožnja, ki je po tem nismo več doživeli, čeprav smo se vselej peljali s taksijem, saj je bil to najhitrejši možni način potovanja. Še posebej, ker smo želeli slediti čim več predstavitvam in prireditvam.

Drugi dan se je program KNS pričel s predstavitvami treh zanimivhih knjig: lani izšle pesniške zbirke „GOLI STEBRI“ naše članice Silve Langenfus (Slovenija), pesniškega prvenca „PRESTOLONASLJEDNIKOVIĆKA“  Safer Grbić (BiH), h kateremu je Silva napisala tudi spremno besedo  ter simpatičen roman za otroke in mlade “FLUK“ avtorice Andrijane Nikolić (Crna Gora). Prireditev je bila lepo obiskana tudi zaradi tega, ker ji je posebno pozornost posvetil namestnik slovenskega veleposlanika in sam župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki je s tem pokazal izjemno pozornost za kulturno delovanje v občini, kjer živi Silva Langenfus, in iz katere so bili (z občinsko podporo) na KNS tudi Andrej Debeljak in Saša Strnad, v zbornik pa je uvrščen še vsem znani lanski vitez pesniškega turnirja Franci Novak. Čestitke za tako vzorno sodelovanje ST*ARTU in Občini Dobrepolje. Med predstavitvijo Golih strebrov je zaigra tudi Peter Andrej.

Sledila je okrogla miza o BIH Diaspori, o možnostih sodelovanja avtorjev, ki živijo širom po svetu, izhajajo pa iz BIH. V pogovoru so sodelovali ljudje iz različnih držav, tudi naša Senada Smajić - Breza in Jure Drljepan - Jur ter Željko Perovič, ki so pravzaprav tudi eni od pobudnikov tega mednarodnega festivala. Navdušil nas je BH glas, mesečnik, ki izhaja na Danskem in si želi ohranjati domačo besedo, informirati in pritegniti čimveč mladih k sodelovanju. Pomembna naloga, ki so si jo zadali, je, da predstavljajo navadne ljudi, ki se ukvarjajo z nenavadnimi stvarmi,  dosežke ljudi, ki živijo na Danskem, povezovanje z domovino,  s koreninami -  težke izkušnje in žalostne zgodbe puščajo ob strani (naj se s tem ukvarjajo v literarnih delih) - glasilo predstavlja most z domovino in je delo skupine entuzijastov. Kot že večkrat na tem srečanju, smo se s pesem.si ravno na tem nivoju počutili izjemno povezane s podobnimi projekti, ki živijo predvsem zaradi ideje, ki ji sledi skupina ljudi, ki vlagajo vanjo svoj čas, znanje in energijo.

Sledile so promocije različnih knjig in na koncu dneva tudi hrvaške literarne revije Književno pero, ki jo izdaja literarno društvo iz Rijeke.

Nismo mogli, da ne bi po vsem programu, ki se je zavlekel v večer, vseeno odšli na Baščaršijo. Šli smo s taksijem, v katerem smo bili poleg Sigija, Gregorja in Mareta Cestnika iz OtočjaO ter mene le še taksist,  in se zalotili, da med seboj govorimo mešanico hrvaščine in drugih južnih jezikov (kakor smo se jih učili še v starih časih v 5. razredu OŠ). Skratka: čisto smo padli v Sarajevsko sceno.

Nočnih vtisov je veliko, obiskali smo staro Sarajevsko pivnico, ... daleč največji vtis pa je name naredila večerna molitev v carevi džamiji, ki sem jo potuhnjeno opazovala izza vrtne ograje. Estetika in perfekcija. Vsi možje na desni in vse ženske na levi strani so kot eno telo izvajali priklone, pokleke, vstajanja (ne da bi se kakorkoli opotekali, se popravljali z rokami ...). Svojevrstno gibanje ob poslušanju molitve. Komaj sem se odtrgala od njih in se prepustila potepanju po nočnih ulicah s sicer zelo zanimivo druščino.

Seveda bo bolj zanimivo, ko bo tole pisanje podprla kakšna fotka. A besede hitreje izginjajo, zato jih še pravi čas zabeležujem ;-)

Ana