Obetavna pesem, ki se izgublja v nekakšni hermetični samozaprtosti, nekaj ponudi, potem pa v naslednji vrstici vzame. Premalo zgodbe ponudi bralcu, čeprav v bistvu ponuja preveč vsega. Morda potrebuje malo več organiziranosti, pa ne mislim v smislu forme, ampak ideje.

  LP, lidija

Lidija, hvala za mnenje, vedno, tudi v bodoče. bi te pa prosil, kot vse, ki tole berejo, da me opozorite na morebitne pravopisne (tudi stilske) napake.

hwala

g

Ko si ravno omenil pravopis:

 tripičje so tri pikice (in ne morda dve ali pet ;). Pa še nestično je - se pravi narediš presledek med besedo in sledečim tripičjem.

takole:

metaforično in/ali dejansko?!

to ni več vprašanje ...

je le še zanka ..,

teh ne zmanjka ...

s5 krog..

jebem ti klinčev cikel ...

Sploh pa, po moje uporabljaš veliko preveč teh pikic. Ni potrebno.

  :)

  LP, lidija

tale sodi v tist triptih in tu sm namerno kršu pravila in ločila pisal po nekih svojih kodah. ampak nikjer nisem uporabljal tripičja. dve piki in enkrat pika z vejico, tega v slovnici ni, kolkrvem.pač sm na ta način kodiral nekatera čustva in pomene. pač sm si tk dovolu napisat ta TRIS, kjer vsaka od treh kart v (omaha pokru)razmišlja o dobitku pota.razmišlja vsaka karta posebej kot oseba, tistega, ki te karte v rokah drži, v tej pesmi sploh ni. vsaki karti sm izbrak karakter po njeni barvi in metaforično zabeležu njihove občutke, kao. v tej igri pa morata v roko past še dve karti . hvala za vsako opombo.

ja, že ok, samo, če moraš to vse naknadno razlagat, to za pesem ni v redu. Vse mora bit že v njej sami.

LP L