Moje listje je že obarvano,
del se ga valja po tleh,
a meni se zdi,
da je še vse pred menoj.
Drobne gube okrog oči
rišejo vzdolžne zemljevide.
Varno sanjam
svoje utečeno življenje.
Berem hudournike besed,
ki bivajo v neštetih knjigah.
In še vedno verjamem,
da lahko dosežem zenit,
čeprav moje opoldne
počasi potuje proti večeru.
Mayamaya, čudovita pesem.
V meni že odzvanja jesenska melanholija, vsak dan bolj.
LP, Mezopotamsky
Marko, hvala. Lp Mayamaya
"Moje opoldne počasi potuje proti večeru" ... čedno :)
čeprav bi včasih raje zavrteli krog dogajanja ;)
Lp,
jabolko
Moje listje je že obarvano,
(del se ga valja po tleh,
a meni se zdi,
da je še vse pred menoj.)
Pesem, je zelo lepa in kar nekajkrat sem se vrnila k njej, oz. se še vračam. Morda bi se dalo kaj postoriti, oz. kaj odveč odstraniti. Lej, tisto, kar je v oklepaju se mi zdi, da je nepotrebno oz. odveč, da nekako ne sovpada z ostalim, ki je močno v svoji izpovedi. Je pa res, da bi v primeru, če bi te vrstice odstranila, jesensko obarvana= moje listje je že jesensko obarvano, obvisela v zraku, brez podpore besed. Upam, da se razumeva. Morda bi to prvo vrstico nekam vpletla, da ne bi samevala, če bi se slučajno odločila za brisanje kot sem ti predlagala. Bi pa bilo škoda na nek način, če bi bilo brez te prve vrstice ali pa tudi ne? Morda še kdo kaj pripomni oz. svetuje. Kot pa rečeno, zelo lepa pesem in zelo izstopajoče misli: moje opoldne počasi potuje proti večeru , kot je že izpostavilo jabolko. Seveda je pa pesem tvoja in škarje in platno tudi:))).
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!