Odpelji me čez naraščanje dežja,
ki moči to noč.
Podaljšaj mi čas v besedi,
v modrem cvetu brez imena.
Prisloni mi uho na vlažno kapljico spomina,
v odprto zenico, ki jo zastira tvoja senca.
Sama vase se preliva molitev zate,
prižeta na ustnice ugaslega poljuba,
vzcvetela v zastrto lesketanje.
Prisloni mi uho na vlažno kapljico spomina,
v odprto zenico, ki jo zastira tvoja senca.
Tole bi izpostavila kot uhhh .. kako dobro znaš! Ja kaj pa drugega, čestitke za napisano!
lp, ajda
Ajda, iskrena hvala. Vesela sem tvoje pohvale! LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!