Pesem je dobra, napisana v rimah abba.

Jabolko, v razmislek o rimah: volčje sle-oživé, pobarvalo-odišavilo, sij-pogori.

To je samo moje mnenje, morda me urednica, ki je pesem podčrtala, prepriča, da se motim.

Lp, okto

Okto, pozdravljen.

Če se ne motim, želiš povedati, da so navedene rime pravzaprav "nerime"? Če je to to, potem ti lahko prišepnem, da je to včasih motilo tudi mene. A ko sem bral priznana imena, sem na nekaj podobnega naletel tudi sam. Potem sem se nehal ubadati s tem in si beliti glavo.

Lahko naštejem nekaj takih rim pri npr. Borisu A. Novaku:

svet - besed,

čas - mraz,

te zastore - ne morem,

ogenj - oken;

princa - perutnica,

odlagam rime - boli me ...

Če si mislil na kaj drugega, me prosim popravi. :)

Lepo bodi,

jabolko

Jabolko, oprosti, nisem te želel užaliti, ampak povedati svoje mnenje, da če je pesem rimana, je treba vložiti toliko truda, da rima štima.

Od šestih rim, ki si jih dal za primer "nerim", meni štiri povsem štimajo! :)

Lp, okto

Okto,

daleč od zamere. Nisi me užalil. Rima pač ne štima popolnoma, se strinjam. V enajstercu mi je lažje pisati, tokrat sem poskusil z "dvanajstercem". Hvala vseeno za tvojo pripombo. Jo bom rad upošteval pri nadaljnjem pisanju.

Lp,

jabolko

Jabolko,

meni so tudi zelo všeč nesimetrične rime ;)

Stroga stopica in ritem mi delujeta kot tirnice. Harmonična odstopanja, ki jih podkrepi še vsebina, kjer zmanjka formalnosti, so zame to to. Sploh kake fonetične rime, asonance, ritem, ki sledi kontekstu itd. To je kakor postmoderna proti baroku. Ni pa lahko. 

Lažje je polno zadostiti strogi formi, in se, kjer odstopa vsebina, izgovarjati na formo. Težje je odstopiti formo, kjer je to potrebno in paše.

še veliko navdiha, lp

Gnu, s tvojim komentarjem se deloma strinjam, si se pa, namenoma ali slučajno, oddaljil od bistva mojega komentarja te pesmi.

Če se pesnik odloči za strogo formo, se je naj drži, in daleč od tega, da je to najlažje, kot si napisal, zdaj pa berem izgovore ...

Lep pozdrav in žal mi je, da sem se oglasil ...

okto,

se popolnoma strinjam v tem, da

če se pesnik odloči za strogo formo, naj se je drži!

Morda je moj komentar malo mimo usekal, če je v tem primeru tako.

Nisem ti hotel kontrirat čisto zaradi for(m)e :)

lp, gnu

Okto,

debata je vedno dobrodošla. Nikar ti naj ne bo žal za napisano. Več ljudi več ve in deliti izkušnje in mnenja je plodna reč. :)

Gnu, tudi tebi hvala za odziv. :)

Lp,

jabolko

Vredno je še kaj reči o tej pesmi. Razmišljam, da bi zadevo dala na forum, ker - kot vemo, portal še ni čisto "gotov", to se bo še spremenilo - za zdaj bo to tukaj le malokdo prebral, pa bi marsikdo moral :) in marsikdo verjetno tudi želel. :))

Dejansko je večina rim v njej taka, da se rima le zadnji zlog. Izjeme:

poželenj - drstenj

morja - gorja

Rimanje le zadnjega zloga samo po sebi ni ravno slabo; lahko pa deluje malo manj dovršeno. Vsekakor pa ni dobra rima tipa

pobarvalo - odišavilo,

kot izpostavlja že okto. Zakaj ravno ta? Ker tu naglas ni končni (ne naglasimo pobarvaló, temveč pobárvalo; po naglasu naj bi se torej rimalo BAR - ŠAV, kar pa se seveda ne rima), in tako se rima povsem razgubi.

Vsekakor priporočam rime, kjer se rimata vsaj dva zloga. Da se čarati tudi tako, da ta dva zloga enkrat pripadeta isti besedi, drugič pa ne, npr.

prodajo - spozna jo

Še nekaj nič manj pomembnega, če govorimo o formi, je ritem. Za dvanajsterec ritem te pesmi ni najbolj posrečeno izbran (gre za dvozložno jambsko stopico; bolje bi učinkovala trozložna, npr. daktil ali amfibrah). Predvsem zato, ker zahteva ob ritmičnem branju cezuro (premolk). S cezuro pa je križ! Namreč: če želimo pesem napisati tako, da jo bomo lahko dovršeno ritmično brali, mora biti cezura:

1. vedno na istem mestu (običajno na sredini, torej med šestim in sedmim zlogom);

2. med dvema besedama, da ne lomimo ene besede na dva dela z vmesnim zamolkom.

Poglejmo s tega stališča tole kitico:

Vesolje črne luknje je pobarvalo, >> cezura je med 7. in 8. zlogom (kot večinoma)

rodilo sonce je in z ust ukradlo zeh, >> cezura na istem mestu, a pomensko zelo nerodna, prebrati moramo skupaj: "rodilo sonce je in", to pa je povsem nenaravno branje; lahko pa preberemo skupaj samo "rodilo sonce je", kar je zagotovo bolj smiselno, s tem pa premaknemo cezuro na mesto med 6. in 7. zlog; tako preskakovanje cezure iz verza v verz pa je moteče

razredčenim očem vrnilo je nasmeh, >> cezura je med 6. in 7. zlogom

utrinke zvezd z neba je odišavilo. >> cezura je med 6. in 7. zlogom; da pa se prebrati tudi med 7. in 8. zlogom; beremo skupaj bodisi

"utrinke zvezd z neba"

bodisi

"utrinke zvezd z neba je" (kar je manj dobro, tako ritmično kot pomensko).

Ko preberemo zadnja dva verza, tudi vidimo, da je pesem bolj homogena in ritem manj raztrgan, če je dejansko cezura na sredini, kot je v zadnjih dveh verzih.

Toliko za naprej, če se želimo učiti ... :)

Lp,

Kerstin

Kerstin, he he ... wow! Hvala za izčrpno razlago. Hudič je, ko včasih nekako poznaš teorijo, pa vseeno greš malce ven iz forme. Velikokrat smo že pisali o tem, če naj je rimana pesem, potem naj štima "v nulo" ali pa naj bo "prostoverzna". Zadnje čase me zelo privlači nekaj vmesnega - da so določeni verzi rimani, določeni pa sploh ne. Sprašujem, kam bi uvrstili potemtakem te pesmi?

Vzeto na znanje. :)

Lp vsem in hvala za vaša razmišljanja,

jabolko