Brez besed

hodim skozi čas,

večinoma molčim

in odgovorim ko moram,

ko tuje so oči uprte vame

in čakajo da izdavim besede.

Vijugam med mirno tišino,

kjer ni odgovorov, ne vprašanj,

ne dvoma in brez hotenj,

ko kri enakomerno se pretaka,

kot da lebdim nad gladino

in se prepuščam lastni volji morja.

Čemu moram dajat zvoke,

kdo jih hoče še jemat,

kdo še pase radovednost,

kdo ima rad čisto tišino še?

IŽ-lev