Živim v mislih

in bivam v sobi srca.

Moje misli vsebujejo vse

tisto kar spomniti se da,

vsebujejo vse tisto

kar si razmišljanje zada.

V sobi srca mi kitaro igra,

kjer elektrika v morje curlja,

saj so lastne besede v glavi

žalost življenju krojile,

nesporazumne preglavice

so me krepko jezile.

Nemiren ogenj po njeni poti me pelje,

toda te upe mi vedno nekdo izpelje.

To ne spravi me na tla,

saj se vedno rešitev najti da.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim