Vem, da me ljubiš,
ko vidim te bežno
kako mimo hitiš.

Vem, da te ljubim,
ko grem na sprehod,
da tvoj nasmeh ulovim.

A trenutek ni pravi
za naju dva.
Moja misel začne se
kjer se tvoja konča.
Ko ti kupiš karto
sem jaz že doma.

Vem, da ga ne ljubiš,
ko ga gledaš odsotno
in v mislih bežiš.

Vem, da je ne ljubim,
ko ji roko podam
a se bo tebi zbudim.

Trenutek ni pravi
za naju dva.
Hrepenenje zanikam
dovolj za oba.
Besede požiram,
da me srce ne izda.

Mirica