Zastrto okno, zastrt je svet

in svetilka, ki trepetlika v nočeh.

Zastrte so vse moje sanje,

ko prepovedano tonem vanje...

Zvezde v tvojih očeh sem preštevala,

ko so ustna neslišno me speljala

od nakodranih laseh

pa čez,

po skrivnostnih, svilnatih  poteh.

V srebrnih rekah sem utonila,

ko sva telo s telesom bila,

dokler srce se ni umirilo

in se ob tvojem je spočilo.

Žarek sončni zdramil me je iz sanj,

nežno me pogladil   –

zaman.

Mehka blazina še vedno čaka nanj...

dana63