
Če verjameš,
zgodilo se bo,
saj usojeno ti je tako.
Ko si nekaj želiš,
ne iščeš ovir,
temveč pot do cilja.
Ne oziraj se na to,
kaj pravijo drugi,
ker malokdo lahko pomoč ti nudi.
Na svetu pač je tako,
ko se povzpneš na višjo stopnico,
vedno spoznaš resnico,
da nekdo te zasovraži,
ker sam je še na tleh,
drugi pa podpira in le dobro
vidi v tvojih očeh.
Tisti,
ki je poln zavisti,
naj izpopolni najprej sebe,
potem mogoče bo začel
spoštovati še tebe.
Zavist ne pripelje nikamor,
le sovraštvo med nas
in trati nam dragoceni čas.
Anchy, lep pozdrav.
V tejle pesmi je sicer lepo podano razmišljanje o zavisti, vendar morda malo preveč predavateljsko. Pesem bi veliko bolje uspela, če bi jo poskušala napisati s kakšnega konkretnega zornega kota in ne tako nasplošno, pridigarsko. Potem bi lahko prišla na plan ista ideja ampak manj žugajoče.
Poskusi se postaviti recimo v kožo nekoga, ki gleda na "uspešneža" in povedati pesem preko njegovih misli. Ali pa se sam postavi v vlogo te, ki ji zavidajo in stvar povej s kakšno mehkejšo, osebnejšo noto.
Nevarno za pesem je, da na koncu udari z moralnim naukom. To pesmi vedno odvzame vrednost. Razlika med pesmijo in pridigo je v tem, da pesem bralcu pusti dihati, dovoli mu tudi kakšno dodatno interpretacijo ...
LP, lidija
Poskusi začutiti, se vživeti v problem, ki ga čutiš s srcem in vidiš z očmi.
Ko boš pisala še naslednje pesmi, poveži misli s tem kar čutiš in se poglobi globoko v sebe.
Drugače pa pišeš super pesmi, zato bi bilo dobro, da kar ostaneš pri rimah
.
LP, Mišel
jest sem tud ful neuspešen zavisten pa še bolj. lp
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Anchy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!