stopaš skozi življenske kaplje
a nočeš se zmočiti
odpreš dežnik tisti stari luknjasti
in moker capljaš naprej
opaziš avto opaziš lužo
 ko spustiš dežnik v bran
 ravno v tem trenutku se ulije
preklinjaš
si otiraš mokra oblačila
a po glavi kar lije

moraš vztrajati
čeprav ves premočen
čakaš sončni žarek da te osuši

potem hodiš po soncu
suh vesel in razigran
a sonce je vse močnejše
vse bolj pripeka
vse bolj se potiš
in znova si ves moker
preklinjaš
slačiš prepotena oblačila
a pot vse bolj  lije

moraš vztrajati
čeprav ves prepoten
čakaš dež da opere pot

kaj moreš to je to
ŽIVLJENJE
 

Mojmir