MORJE (modra sobica 6)
Mislila sem, da vsaj modro
morje
me bo pomirilo,
dalo mi svobodo,
mirne dneve brez skrbi.
A še večjo mi je željo prebudilo,
še te hočem, ne pomaga mi.
Mislila sem vsak trenutek nate.
Bil si v meni,
čisto notri, tam...
in vem, da ne bo drugače,
ven odšel boš šele,
ko boš hotel sam.
Če sem še tako hotela,
vedela, da v modro sobico ne smem,
V sanjah sem te še imela;
Ker ne morem.
In ker - nočem,
ven ne grem!
me bo pomirilo,
dalo mi svobodo,
mirne dneve brez skrbi.
A še večjo mi je željo prebudilo,
še te hočem, ne pomaga mi.
Mislila sem vsak trenutek nate.
Bil si v meni,
čisto notri, tam...
in vem, da ne bo drugače,
ven odšel boš šele,
ko boš hotel sam.
Če sem še tako hotela,
vedela, da v modro sobico ne smem,
V sanjah sem te še imela;
Ker ne morem.
In ker - nočem,
ven ne grem!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 03. 05. 2008 ob 10:22
- Prebrano 648 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 168
- Število ocen: 7
