Stih dolgo pričakovane pesmi

V maternici vesolja, sem negovala svojo. Zalivala jo s solzami. Z odrekanji in s  pričakovanji. Molila in prosila za sprejem. Neuslišana mantra! Kot zakleto! Opazila sem vsako, ki je rasla. S pisanimi občutki občudovala čudeže spočetja. Nekega vzhajajočega dne, ko so že vsi obupali nad mano, sem jo začutila. In nežno premikanje ribice v njej. Bogu sem se zahvalila, ker bo tudi moja obrodila. In privekal je stih dolgo pričakovane pesmi - pesmi materinstva.

spominčica

Komentiranje je zaprto!

spominčica
Napisal/a: spominčica

Pesmi

  • 27. 07. 2011 ob 23:58
  • Prebrano 860 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 325.2
  • Število ocen: 9

Zastavica