
Umazana od bolečina,
strta od skrbi,
se rodila si.
Ne verjameš, kar ti govorijo,
si le nema lutka, z neštetimi vrvicami.
Kdor hoče, jih zamaje,
vrti levo, desno, vstran, nazaj.
Žge te bolečina, bes se v tebi razkadi,
nemoč je strah, ki para ti srce.
Telo se pogreza v koščke,
v prah, se spremenil je tvoj obraz.
Oči niso videle več jutra,
na tleh so le še vrvice.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!