Začetek, ki daje smisel
Najlepši spomini z morjem plavajo proč,
v neskončnost hitijo,
kot žarek ki speče te v dlan.
Boli, skeli, rad bi verjel,
da se vrnejo kdaj.
Samota, kot skala sama stoji,
trdna, pokončna, odločna, a nema,
v bolečini, ko v sebi kriči,
in vsak val, ki jo zadene, zaboli.
Vidiš neskončnost, ki se končuje,
začenja se smisel. Nov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 27. 07. 2011 ob 01:01
- Prebrano 664 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.75
- Število ocen: 6
