Še kako res je, vse je minljivo, četudi se ne zavedamo tega, smo v pasti minljivosti, le trenutke, ki jih ukrademo času in se potopimo v brezčasje, medčasje, lahko, vsaj v mislih, podaljšamo. In v tvojem H je veliko povedanega, še tako ozaljšano in dišeče, je lahko minljivo, če dopustimo seveda. Morda ne želimo, a nekdo, ki je z mislimi že v drugem naročju, čaka le na stopljen vosek in sledi v njem ali pa tudi tega ne. Ja, življenje ima topljivost in sledi ...

lp, ajda

Sem prebrala še prejšnji haiku, komentar sem napisala, ko ga še nisem prebrala in očitno je ta minljivost povedana na drug način. No, jaz sem povedala le na podlagi tega H.

lp, ajda

Ja pa sej itak vsak po svoje dojema umetnost. Pa sej pomoje si dojela moj point, da se ljudje premalo zavedamo svoje smrtnosti in se velikokrat obnašamo kot, da imamo pred samo neskončnost, kar neposredno vodi k nepreudarnem ravnanju s sedanjostjo, edinem času v katerem resnično živimo!  

Lp Yoda