Zadnje slovo
Iztegne roko, dlan razpre
in poboža njen star, zguban obraz...
Oči niti ne odpre,
saj s prsti vidi
vsa leta trpljenja in težkih dni,
čuti pa tudi toplino srca,
njegovo preprostost, mehkobo.
To izvabi nasmeh,
a takoj na obraz se žalost nariše,
ko pomisli na to,
da je nekoč več ne bo,
da vse bolj bliža se dan,
ko izrekla ji bo
še zadnje slovo...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ...Anja...
- 02. 05. 2008 ob 13:02
- Prebrano 656 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 237
