po kosteh padlih junakov prihajajo
jezdeci apokalipse
tihi ponosni in veličastni
oprani krvi njihovih prednikov
borcev za pravico

tiho stojim ob lipi
jih opazujem z zanosom
globoko v sebi si želim
da jezdil bi z njimi
skrit pod svetlečim oklepom
kot strah vzbujajoč bojevnik

veter odnaša vonj smrti
ki ga globoko vdihujem
da si bom zapomnil
kako je biti vojak

nadvrsta jim govorijo
ne glasno
v šepetu v strahu
pogled povešajo a v kotu zrkla
iščejo odsev njihovih oklepov

jaz pa le stojim
in odkrito buljim v njih
brez strahu
brez sramu
saj globoko v sebi
sem kot oni

Mojmir