Luknja nelagodja
Prepletene misli vzcvetijo v ognjemet spoznanj.
Zaseda bridkosti težko leže v žile. Brezvoljen obup prebada želodec. Slana potoka posrkata srebrnino zrkel. V polsenci resničnosti vzvalovijo zleknjeni glasovi. Tišina gluši v kriku molka.
Ostajam kamen, skulptura na prepihu mračnih vetrov.
Lea...hodim daleč od roba luknje...tako močna je, da bi me posrkala...ker jo poznam.
Lepa, močna pesem se mi zdi.
LP, OP
Ob potoku, pravkar sem poslušala Umazan dež - Big foot mama. Zelo se me dotakne ... res so trenutki, bi se jih bojimo in potem ostajajo še dolgo v podzavesti.
Hvala za komentar:)
Lep dan, zelo daleč od lukenj:)
Lp, Lea
P.S.: sinoči sem pisala zelo na hitro, ker se je pripravljala nevihta, zato sem sedaj popravila dva škratka:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 21. 07. 2011 ob 19:39
- Prebrano 959 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 301.2
- Število ocen: 9