Raztegnilo se je najino polje,
zdaj imava veliko širine,
zato hodiva na dolge ravne sprehode,
moledujeva črnim oblakom, da se osvetlijo,
da razparajo črnino neba.
Zdaj sva dobila ravnino,
dolgo, široko, prostrano za oko in korak,
zime več ni, poletje nama priteka iz obraza,
na nogih se vnemajo žulji in odrgnine,
koder greva naprej in nazaj.
Sva skupaj doma.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!