samo srce sem dal na pladenj

začinil ga z iskrenostjo

z grehi iz vojnih dni

in z razgaljeno poštenostjo

nastavljeno v prezir

vnemar

ali v občudovanje vsem silam

trenutno delujočim na naju

angelom

peklenščkom

georgeu orwellu

podlosti nasmeha hijacinte 

ki ga kot sladko vabo v sebi skriva

vsa modrost nepotešenosti

smrtno ranjenega riževega polja

in seveda patosu

ki naju  je ščitil

kot sinjebradec

svoj ukleti zaklad

namišljeni plen

ona

brez katere ni

ne pomladi ne jagodnih nasmehov

niti kril ki me hranijo

z deročo mladostjo

pa je v  trenutku prve solze

metuljevega učinka ob

drugem nasmehu jutranje zarje

sprejela vse zakramente

ožigosanih globin minulih grehov

iz zaraščenih gozdov

komaj dihajočega upanja

zakričala v jeziku zveri

s pogledom kot da

snubi jezusa 

in ga zapelje v gala ples

pa je začarala celo sedanjost

in zaužila obilje noči

s polnimi pljuči in

široko razprtimi dlanmi

v zameno za čistost

so na njeno ime nalepili briljant

jaz sem pa stal

s pladnjem u roki

na pladnju srce

gorazd matela