nebo pada
prostor se daljša
v privid združitve
veter bodri
komaj zaznavne valove
v neskončno modrino
nariše fantazijo mraka
oseka razgalja
peščene frnikule
jih premetava
v hudomušnem
poigravanju
za trenutek
v bučanju
razpenjenih belih obrob
zamrzne čas
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!