Res slepo sem tvojim pogledom verjela,

zaupala sem tvojim strastnim poljubom –

In še dolgo ne bom prebolela…

Te bo druga tudi tako rada imela?

Sem si izmislila bisere v tvojih očeh,

sem si izmislila tvoj sproščen smeh?

Ali le v meni misel o naju prebiva?

Sem jaz res edina, ki je ljubila?

Ko bi vedel, kako srce me boli,

ko izrečene so bile takšne stvari …

Ko bi vedel, kako ne morem zaspati,

ker se tako bojim naju sanjati…

Ko bi le vedel, kako si želim,

da se spomniš še kdaj name,

da sreča ljubezni naju skupaj zajame,

da ti ne bi bilo vseeno zame…

In slabo mi je,

ko spomnim se,

da naju več ni,

kar razjokala bi se…

Češ, da zame več prostora ni,

da drugam se ti mudi,

da z mano niti malo nisi srečen,

da vse z mano je le greh nesrečen,

da nočeš več k meni priti,

da nočeš več z mano se ljubiti…

Jaz pa vse bi zate dala…

A zdaj ne vem,

če bom lahko,

še kdaj se ti predala…

Res, vse sem ti dala,

a ti mi nisi vrnil nič,

To boli, boli kot hudič! 

xxx