Skoraj sem se prestrašila tisti dan,

ko sem v tvojih očeh zaznala strast,

ki ni bila toliko tvoja, kot moja.

Le smehljal si se, ko sem ti to priznala,

in mi povrnil izgubljene sanje s slikco

prestižne jadrnice na nočni plovbi.

Prepoznal si me, pa mi jo poslal, kot svojo pesem,

namenjeno meni, da razberem bistvo: vse človek zmore,

kadar res verjame v svoje sanje.

Ti mi dopuščaš, da se razgalim na soncu,

da zaplešem svoj labodji ples ob svečah,

da te ljubim v temi, kamor skriješ moje ritne mozolje,

kjer se z lepo slikco pogumno potopiš v davno nastavljeno past,

kjer osvobodiš tigrico v svobodo svojih oči.

Ti mi dopuščaš, da vodim ljubezen- v temi,

prepuščam ti, da jo vodiš, kadar nama je svetlo.

Maya mavrična popotnica