Valovi butajoč v skale se igrajo

Kot ples tisočerih kapljic

Ki zadnjo pesem še igrajo, vedo

Minljivi so, živijo za trenutek,

Ki ustvari melodijo.

Pečine užitke le delijo,

Ko sonce svoje žarke jim pošilja,

Da ogreje še telo katero,

In sanja, daleč med oblake jadra,

Z mislimi budi trenutek, lep, popoln, a zadnji.

Je še kaj daljšega od trenutka,

Je še kaj lepšega od sanj,

Od občutka, da svet je vendar lep…

Barby