Romarji
kadar nam v ušesih spijo besede,
se vprežemo v kraguljčkaste sani
in škripamo čez sivolaso kamenje.
kadar se nam priskutijo zvezde,
se opašemo z iglicami sončnic,
dokler ne zaslišimo lastnih src.
kadar pa nam potemnijo srca,
postanemo skrivnostna stebla
in krvavimo pod skorjo neba.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 12. 07. 2011 ob 07:00
- Prebrano 761 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 460.06
- Število ocen: 14
