Misliti neustrašno. Zapisati želje, odgnati

tesnobo. Nikoli kloniti, zmeraj priznati na glas

vesolju, mladi travi. Hotet in dati. Roko v ogenj

za pesem. Večkrat. Večkrat zmeraj.

Za nomade, luknje v suknjah. Objeti

čez sebe. Čez svet se smejati. Ne premakniti.

Vračati pomežike, drobiž in odveč srce. Biti.

Ne popustiti. Ne sebi. Ne drugim razdalje. Poslušati

dano, vdano. Zelene gozdove, veter v njih.

V nas. V laseh rože. Sestavljati tudi, ko se razstavi.

Življenje, mesto, risbe z ogljem. Žareti žareti.

Žareti. Biti senca vsega. Prazniti žepe in glavo. Pasti.

Pasti trmo. Pasti trdo. Se pobrati. Na noge, kamen v žep. 

In zravnati. Hrbet, domače njive. Roko v pozdrav.

Kopati globoko. Vase, za temelje. Stati in biti.

Srce misliti. Stati. In biti. Neustrašno.

Barbara Žvirc