Na vrtu
Pazila si, da se grenkoba žajblja
ni dotaknila zdravilnih ran.
Na brazgotine podzavesti
si raje polagala spomine vrtnic in drobni, beli rman.
Zalivala si mokre kalužnice pesmi,
ločevala semena dobrih in slabih vprašanj.
Z zlato vrvico si privezovala smisel
ob ostanke svojih let.
Skrita za ograjo molka si čakala,
da zacveti tvoj svet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 10. 07. 2011 ob 14:13
- Prebrano 720 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277.6
- Število ocen: 9
