V školjki teme
se večer dotika božanja noči.
Škržat kleklja čipko trav,
na hrepenenje tišine
se lepijo koščki srebrnine.
Toplota iz vroče kaplje poletnega večera
polzi na kamnita tla.
V njej si odžejaš
srce.
Krasno,
predvsem mi je všeč "klekljanje," ki proizvaja svojvrstne zvoke, takt, ritem. Kdor je kdaj videl klekljarico pri delu bo vedel o čem govorim.
Škržati pa s svojim frenetičnim oglašanjem prizvajajo ustvarjalno mantro, (man-um, tra-osvobajanje)
čestitke !
Poslano:
10. 07. 2011 ob 13:37
Spremenjeno:
28. 07. 2011 ob 07:52
Lepo je brat tvoje razumevanje pesmi...potem si rečem: a res, tole sem napisala jaz...?...hudo :)
počasi se osvobajam...
man-um....Ob potoku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!