Skrivam se v senci nasmeha

ko bolečina trga moje upanje na

1000 nepomembnih koščkov,

otopela iščem misli, pobeg od

sveta ,živim v svetu sanj, ujeta v 

svoji glavi, kot narkoman sem odvisna

od svoje domišljije ,ki me ponese

v drugi svet, v svet dežele Ni-Je.

Slike na steni,kot da bi imele

oči samo zato da mi lažje sledile

,mi brale misli ,me obsojale,

obsojale in ocenjevale kot vsi,

živimo v svetu popolnosti,kjer ni

prostora za zgube, ...

Ampak raje sem nič ,v svojem 

mestu greha.

Nič obstane za vedno.

Christen