Ko te nasmeje glasba, ogreje oder,

ki oddaja energijo skozi silhueto možiclja na harmoniki.

Ko te nasmeje lasten smeh, da ga smejoče pozdraviš nazaj.

Ko te osreči fotografija na kateri si si všeč

pa nisi samovšečen.

Ko čakaš na večer,

da v ritmu prijateljev preplešeš melodično noč.

Ko duša tava izven telesa,

ko oči iščejo srce skrito v temi

in so misli ujete v neznanem.

Ko si daš čas, da v kaosu najdeš red,

da sestaviš dušo, srce in misli

v podobo lepega, lahkotnega telesa.

Ko je čas, da te odpelje v neznano, da se prepustiš, pustiš, spustiš

v naročje prijaznim ljudem, ki te nahranijo s seboj.

Narišejo se v platno spomina čakajoč nate.

Ko je čas, da greš s seboj in postaneš najboljši prijatelj sebi.

Prepuščam se sebi,

spuščam se v svoje naročje,

puščam čas duši, srcu, mislim, da najdejo pot v moje telo

in se narišejo v platno spominov med ostale prijazne ljudi.