
Pozdravljen Dušann,
lepa pesem,
morda nimam prav, vendar mislim, da bi se bolje brala tako.
življenje
lomasti po glavi
in kruli v želodcu
v vseh mogočih pojavnih oblikah
krotoviči podnhotnice rek
ziba oblake
jedka obraze
lomi solze
in smeh razteguje
po sveže obešenem perilu
jutra pregloda
in jih preoblikuje kot hlebec testa
in ustvarja gnetljive podobe vsakdana
ono je
kot stihija ki se povrne v pepel
mi smo le pisani risalni žebljički
pripeti na risalno desko stvarnika
in ko zarjavimo smo vrženi
v meglico nedorečenega
Oprosti, če nimam prav.
Lp, Lea
Hvala Lea, ker si popravila obliko. Seveda imaš prav. To so moje petminutne.
Lp, DUSANN
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: DUSANN
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!