Simfonija
Na vonj vesolja
se je naslonilo veselje te simfonije...
Dih duše, strast, trepetanje magnetične zvezde
v srečevanju ozvezdij.
O, potegni me vase,
dvigni me v srečo in hrepenenje,
bolečino in radost.
naj tenkočutno zaigra violina upanja
v ušesu mojega srca.
Naj se na stežaj odprejo kletke,
ki me temnijo,
ki me pohabljajo,
da mi pada v usta ta pepel
mrtvega teka umrlih zvezd.
Oj, simfonija ognjev žarečega srebra lune!
Oj, prhutanje belih ptic v lahnem plesu Venere!
Galebje so roke, kadar božajo zrak
v metuljastih krilih zvokov,
kadar iz strun izvabljajo akorde genov,
kadar potapljajo harfe v spomin usode.
Globoko v tok časa bi zarila
srebrne brezčasne trenutke tega večera,
da bi me blisk te božanske glasbe
razklal v lepoto nočnega neba,
ki v spiralah Mlečne ceste
trosi zlati prah ljubezni.
Vesolje, DNK, mikro svet, glasba in še kaj, ja to je simfonija.
Čutim tvojo vzhičenost, a je ubesedenje preskromno, ali pa okorno, kakor že,
nemara bi dragoceno "rudo," ki si jo izkopala veljalo še malo predelati,
no, saj veš sama, navsezadnje vsak uteleša Pesem, ne glede koliko jih napiše, je vsaka posvečena in edina, kar mi je danes tako kul, bo jutri šara,
upam, da razumeš, da te ne "devam v nič", da je ravno obratno, sicer se sploh ustavljal ne bi pri TEBI.
Poslano:
06. 07. 2011 ob 11:01
Spremenjeno:
06. 07. 2011 ob 14:42
Svit,
imaš po svoje prav...in tudi vem, da me ne daješ v nič...no, pa saj se tudi ne bi pustila... ;))))))
No, tale pesmica naj bo še kar malo v inkubatorju...pa, da vidim čez čas...mogoče kdaj še zraste iz pesmice v pesem...
Lep dan, Ob putoku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 03. 07. 2011 ob 22:49
- Prebrano 718 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 163.86
- Število ocen: 7