
bila sem sama,
okoli mene vetrič,
ptičji dreki,
spotaknila sm se,
fuknila po tleh,
jebemu boga,
u kurac ta proklet vakuum,
v meni so garači,
v meni je kri,
kmalu se bo prelila,
se spremenila v scalnico,
jebat ga,
to delajo mamila,
to delajo hinavci,
to delajo pedofili,
to dela oblak,
ki ga ni,
višje sile ni,
pa stare razdrapane babe,
z rožnimi kranci u rokah,
nej uci pocrkajo,
in kaj bo potem,
potem bo vakuum,
potem bo nula,
bom kar končala,
vsem želim prijetne praznike,
pa pejte na metelkovo po metadon,
ful seka,
vakuum,
vakuum,
v flaši sadjevca,
v moji nogi,
v moji po ribah smrdeči pizdi,
uh,
pa še srat me je prijelo,
adijo,
(maligne tvorbe),
blond barve.....
Pozdravljena, Neža, evo, tole se mi je zdelo prav obetavno:
bila sem sama,
okoli mene vetrič,
ptičji dreki,
spotaknila sm se,
fuknila po tleh,
jebemu boga,
u kurac ta proklet vakuum,
v meni so garači,
v meni je kri,
nadaljevanje pa, žal (še vedno) isto preigravanje že kar naprej pripovedovanega - cepetaš na mestu (kar se pisanja tiče) - ostajaš na površju! - poskusi napisat enkrat OBČUTJA od znotraj, ne z nekimi naštevanji izločkov itd. itd.
No, še posebej bi bilo fajn, če se kdaj oglasiš, sicer se nam res ne bo zdelo več pametno razpredat o tvojem pisanju, saj ni odziva.
Lep pesniški pozdrav,
Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Neža Matjaževič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!