veliki
ko boš dobil še eno priložnost
da skreiraš novo stvarstvo
malo pazi
kakšen vrhovni ukazovalec
urejevalec
usmerjevalec pa si
če se še sam
vsak dan
vsaj stopetdesetkrat na dan
razjokaš
nad svojimi artefakti
vzemi si malo časa
no
a nisi tudi tega ti sproduciral
vem vem
nimaš ga kje vzeti
vsega si naložil nam
v turbo nahrbtnike
zdaj pa blefiraš
da je čas izven tvojega stvarstva
skrbstva
kontrole
igrišča
v autu
v ofsajdu
hej ti
ki me gledaš
a
spet jokaš?
Ja, kako enostavno je to. V usta "velikemu" polagaš kar te je volja, kar je seveda vrhunec svobode.
Najbrž pa nam je tukaj točno tako kot sami hočemo, v tem se izraža naša svoboda, nikomur razen sebi ne moremo pripisovati ničesar. Čeprav se eni sklicujejo na "velikega", drugi pa ga niti predpostavljajo ne, pa se mi, LJUDJE vendarle korak za korakom učimo biti boljši, prijaznejši, dobrohotni in kar je še superlativov, kljub temu, da smo pogosto nemogoči, nam vendarle uspeva. Kaže da je "dobra volja" vgrajena v nas, če je tako PODPIŠEM.
Kako prav imaš Lidija, skoraj sigurno joka.
Nekoč, že dolgo nazaj sem njegovo delo primerjala s sajenjem rožic, ki jih polomi burja ali prežge sonce.
Ker sem "mislila" na glas, so me sodelavke začudeno gledale.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!