Čemu v tej pesmi ne nastopa Ona?

Poglej! V njej ni nobenega patrona!

Čemu se slači siv poprh s krtače?

V polmrak reglajo v nedogled krastače!

Čemu zabrisal vrabčka sem z balkona?

Bel, tolst golob obnaša se domače!

Čemu spominja spomenik na slona?

Rdečijo pirhi poleg svinjske krače!

Stotisoče zablod se v meni drenja.

Evakuiram srčne misli v glavo;

jih zbiram, kot soldate pod zastavo.

Stoje, kot helebarde ob njih klicaji.

Kot smrtne kose skrivljeni vprašaji.

A nje podoba se nad njimi vzpenja,

kot nad kokošjim dvorom orla tenja.

Tomaž Mahkovic