sivim. kadim kot grizli. vmes
tiho grizem klobaso. potrto
sedim, vse je dim. le strmim

v plazmo, v okovje, v brezčasje.
z medmeti brusim vejevje besed:
sebični vajenec, hun, vodovodar,

slepilec srn. slabokrvni črv.
oslepel bom in ne bo mi žal
vdanosti, sline, strun, tihožitja,

mitre in hlapca jerneja. mislim,
da bom najmanj enkrat nategnil
svojo sanjavo, slabokrvno muzo

z osvinčenim petrolejem. le kdo
bo takrat zbezljal križemkražem
kot kolovrat, kot vratar, ko bom

mrzel legel spat? le jaz, svež legvan
potrta potica, poznam sledilce sanj,
sok deklet, možnarje, svoj kamnolom.

Dani Bedrač