Poletje
pojoča senca trna,
nebo kot siv labod:
oči utruja tihota.
mimo mimoz sva šla,
mimo kamnitih zrcal:
dokončno razvodenela,
pobarvana. ti, sonce in jaz,
dva topla psa, trije topi svedri:
skozi skrivnostno pomlad
nazaj v samotno jesen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 23. 06. 2011 ob 07:38
- Prebrano 947 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 593.35
- Število ocen: 18
