Obraz mi zaliva tistega Jutra spočet

v vzhajajočem soncu rojen

v Fukušimi vzgojen

dež

Moj geigerjev števec vzdrhti

ko dež počasi

plast za plastjo

razjeda mojo kožo

meso

jetra

žolčne kamne

ledvične kamne

moje kamne spotike

in tudi kamen

s katerim sem hotel privezati tvojo podobo

ki sedaj osvobojena teže beži pred mano

Še nekaj časa jo gledam kako izginja

dokler mi dež končno ne izmije še oči

in ostane le še

tema.