Bila si srečnega obraza,

zgaranih rok

in dobrega srca.

Si rada pela in se smejala,

radost in ljubezen darovala.

Rada si me imela,

večkrat radostno objela,

me ljubkovala

in svoje dobro srce mi dala.

A prekmalu,vse prekmalu

si zbolela,

angele si poklicala

in povedala jim,

da bi rada z njimi spala.

Odnesli so te v višave,

čez gore planjave,

gor med zvezde prave.

Spomini vračajo se mama,

nikoli te ne bom pozabila,

saj solze bolečine

za vekomaj sem skrila.

Nič več me ne skrbi

saj vem,da iz nebes

name paziš ti.

S.C.D.

ribic