V celicah v glavi se plete nov vzorec,
zdaj poskušam in štejem vozle,
da ne pride do pomote.
Nekaj novega zmeraj prav pride,
tako so že od pamtiveka govorile bistre glave,
prava beseda na pravem mestu zmeraj najde prostor,
ni nujno da je prva, nujna da je prava pravi čas.
Gledam v nebo, je modro,
gledam v tla, so fino siva, trda z betonom,
se potopim v sanje in zagledam modro morje,
zaplavam v sanje in napišem pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!