ko se z mlekom prekrijejo brezglasna tla
zabrisan polmrak postoji za polkni
bosa se urno spustim med sladkorne šive
nadenem si ovratnik in kravato, čipke
prilepim snežne peruti na veke
pogled mežika za pahljačo
na rjuhah segrevam pomladno sapo
da prelikam tvojo kožo poševno čez križišče
in vse bliže se raztezam do votline
brodim, stokam, žongliram za ušesi
prilepim usta na penino
in med zasukanjem vrhunca
privzdignem belo kri
v srčiko frezij

sheeba