I.
Sovražim ljudi, ki se zavijajo v mehke brisače,
a sam stojim na precej mehki preprogi.
Nedojemljiv absurd, ki skače.
II.
Zamazal sem vse svoje brisače
in nimam mehčalca, ker se mi ne ljubi v trgovino.
Grenka resnica v kateri uživam
in drobcen košček absurda, ki mi spet odskače.
III.
Všeč so mi ljudje, ki zlagajo brisače,
verjetno, ker jih sam ne znam.
Nedojemljiv absurd, ki skače.
IV.
Zdaj samo še s svoje brisače
pomijem madeže absurda.
Da bo dišalo.
V.
Sovražim ljudi, ki se zavijajo v mehke brisače.
Medtem je moja preproga še mehkejša…
VI.
Če celo popoldne razmišljam, se ne spomnim - *UCK ME!
Pa me sreča pamet, ko ponoči urejam vrt.
Zakaj bi morala biti vsaka pesem nekaj novega,
če se mi gnusi vsak njen verz?
STOP!
osel travo muli
a mene pizda žuli?
VII.
list papirja in pisalo imam
odkar osebna rast
mi je vzela nabodalo
s katerim pikal sem tvojo strast
VIII.
Toga vsakdanjost baritonov me sovraži.
Imaš umetniško žilico in jaz sem jo tudi imel,
dokler ni zrastla vsa ta zel.
IX.
Odmevajoče sobane pridno polnimo z otročjim jokom.
Tako je spet in spet vse po starem.
X. SVOBODA
V trenutku, ko sem opravil na stranišču, sem spoznal,
da z našo bedo nikoli ne pridemo dlje od prehranjevanja,
goltanja hamburgerjev.
In se vprašam, kako lahko izgubimo igrivost,
špase prejšnjega poletja.
S svobodo.
S svobodo je vse tako dolgočasno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!